Zakaj Američani niso pristali na Luni

Trije Američani, Neil Armstrong, Michael Collins in Buzz Aldrin naj bi se z najmočnejšo raketo v zgodovini (Saturn V) 16. julija 1969, nekaj čez pol drugo uro popoldne, lansirali z izstrelišča Kennedy Space Center na Floridi (Prvi človek na Luni – First Man Moon Landing Movie) in 20. julija 1969 z lunarnim modulom Eagle pristali na Luni.

In zakaj ni-so?

Pristanek na Luni še danes velja za mit in hkrati za enega najpomembnejših dogodkov in dosežkov človeka v vsej njegovi znani zgodovini, pa čeprav je za ta pristanek več dokazov, ki dogodek ovržejo, kot ga podpirajo. Po pol stoletja bodo mit o moon landing skušali potrditi ali pa ga bodo ovrgli Rusi. Ti so bili v tej tekmi na koncu šestdesetih poraženi. Ni pa izključena možnost, da so bili prevarani.

Astronavt Dimitrij Rogozin: “Zastavili smo si cilj, da odletimo na Luno in preverimo, ali so bili (Američani) resnično tam ali ne?”

In zakaj se takšne in drugačne neumnosti sprašujemo še skoraj pol stoletja po tem pristanku?

Misija na Luno ima velik tehnični vidik. Luna je v bistvu Marsov piedestal. Brez Lune ne bo Marsa. Danes, po pol stoletja neuspehov, pa Američani osvajajo Mars. Če so ti v kameni dobi tehnike tako zlahka osvojili Luno je nenavadno, da svojega vesoljskega programa niso znali nadaljavati. Na Luni nimajo niti enega #kontejner ja, ne šotora, kaj šele kakšno izstrelitveno ploščad ali pristanišče. Zemljin satelit bo nujna postojanka za medplanetarno potovanje. Seda je več ali manj že jasno, da ta postojanka ne bo v večinski lasti ZDA.

Svet je bolj nor, je pa tudi pametnejši in bolj razgledan. Eni radi sanjajo, drugi radi snemajo filme, tretji se po kavbojsko postavlja. Američani so daleč pred vsemi. Radi nas osrečujejo z novicami, ki jih nihče živ ne more preveriti. Saj veste tisto: “Novica je kredibilna dokler je nekdo drug ne more preveriti in ovreči!”

Pristanek na Luni drži že 49 let. Osvojen Mars pa bo lahko držal še 100 let, le da to morda ne bo novica Združenih Držav Amerike.